Vtisi z astronomskega vikenda

V petek, 24. novembra 2017, smo se učenci, ki nas zanima astronomija in ki nam pogled (iz radovednosti ali pa zasanjanosti) pogosto uide k nočnemu nebu, odpravili na astronomski vikend na Medvedje Brdo.
Že ob prihodu smo bili seznanjeni s številnimi dejavnostmi, ki so nas čakale v naslednjih dneh. Po kosilu smo se odpravili ven, zadihat svež zrak, predvsem pa smo lovili še zadnje lepo vreme. Skozi teleskop smo pokukali proti Soncu, ki se nam je od časa do časa nagajivo skrilo za oblake. Ob mraku smo si pobliže ogledali še Luno ter nekaj ozvezdij, malce slabše pa smo videli Andromedino meglico.  Zvečer smo sestavili tudi model Osončja, za katerega smo morali uporabiti tudi nekaj matematičnega znanja. Ker smo predvidevali, da nam vreme v nadaljevanju ne bo najbolj naklonjeno, smo izkoristili še preostanek večera in se odpravili na nočni sprehod, le da tokrat nismo smeli gledati v nebo, temveč pod noge, če smo želeli ohraniti  »kumare« cele.
Sobotno jutro je bilo, kot pričakovano, oblačno in megleno – za mlade astronome precej neugodno. Kljub temu smo dopoldne aktivno preživeli med izvajanjem poskusov in izdelovanjem sončnih ur. Po kosilu nam je učitelj Bojan pokazal, kako iz zvezdne karte razberemo, kdaj na naš rojstni dan vzide katera zvezda.
Ta dan smo si večerjo pripravili sami. No, skoraj. Naša naloga je bila, da smo pice le obložili in na njih predstavili ozvezdja, ki smo jih pred tem spoznali. Kljub temu da je testo pripravil kuhar, vzamemo pol zaslug za to, da so se dobro pojedle, zase. Pa brez zamer.
Da smo pokurili vso energijo od večerje, smo se pomerili še v »letečem« kvizu. Bil je prav zares leteč, saj smo tekali, skakali  in »letali« po domu za vprašanji. Na koncu smo bili zadihani in rdečelični, nekateri bolj in spet drugi manj. Kljub temu smo bili enotni, da je bila to ena naših najljubših aktivnosti, saj je bila zastavljena in izpeljana precej drugače od tistih, ki smo jih vajeni iz šolskih klopi. Proti koncu dneva smo postali upravičeno utrujeni, saj smo preživeli res živahen in naporen dan. Kljub temu smo nekateri  vztrajali in si ogledali še drugi del filma Vojna zvezd, za katerega lahko rečemo, da je vsaj z naslovom sodil na ta vikend.
V nedeljo smo se zbudili v zasneženo pokrajino, ki je prav v vsakem izmed nas prebudila otroško razigranost. Ko smo po zajtrku iz plastenk izdelali rakete, smo jih seveda zunaj tudi preizkusili. Vsi poleti so bili uspešno opravljeni, le nekatere rakete so pristale sumljivo blizu učiteljev. Ampak pustimo to …
Tik pred odhodom smo iz papirja sestavili še vesoljske postaje in izvedeli, kakšno je življenje tam, kjer te Zemljina sila gravitacije ne privlači več.
Vikend, na katerega smo čakali kar nekaj časa, je minil, kot bi mignil. Ne vem natančno, kaj je doživljalo ostalih 19 učencev, toda po vzdušju sodeč nam je bilo vsem lepo. Prepričana sem, da je vsak izmed nas izvedel nekaj zanimivega in fascinantnega, zaradi česar bo sedaj na zvezdnato nebo gledal drugače.
                                                                                                                                               Marija Benedičič, 9. b