CŠOD Fara 1. dan

Srečno smo prispeli v CŠOD Fara. Vselili smo se v sobe in prisluhnili g. Damirju o poteku 1. dneva. Po kosilu smo se peš  odpravili do mejnega prehoda Petrina, kjer so nam policisti opisali svoje delo na meji, ter pokazali opremo, ki jo pri delu uporabljajo. Poigrali smo se še na šolskem igrišču in pojedli zelo dobro večerjo. Kaj smo jedli, boste povprašali otroke. Po večerji nismo odšli spat, temveč smo se odpravili na nočni pohod do lončarja v bližnji vasi, vmes pa nas je učitelj Tilen poučil o astronomiji. Poznamo že Veliki voz, Mali voz, Kasiopejo in zvezdo Severnico. Po nočnem sprehodu smo se preoblekli v pižamo, umili, prisluhnili pravljici in pridno zaspali. Dan je bil zelo poučen, zabaven, poln novih dogodivščin in prepleten s spoznavanjem novih prijateljev.

Sobota z gasilci

Za nami je poučno sobotno dopoldne. Učenci so se v prvem delu seznanili z delom in nalogami gasilcev, gasilskimi delovnimi in zaščitnimi oblačili ter oblačili za slovesne trenutke, ob zvoku sirene uspešno izvedli vajo za evakuacijo, spoznali delo bolničarjev gasilcev in naprave na gasilnem avtomobilu. V drugem delu pa so se preizkusili v zbijanju tarče s pomočjo brentače, v metu torbice v cilj in gašenju ognja z gasilnim aparatom na prah. Z velikim vodnim curkom (voda je bila iz bližnjega potoka) so škropili z igrišča čez cesto proti sosedovi njivi. Za mavrico bi moralo sonce premagati meglo, a mu je to uspelo deset minut prepozno. Za konec smo posneli še nekaj pravih gasilskih fotografij.

V vrstah mladih gasilcev PGD Štangarske Poljane so že štirje naši učenci, a ta dan so se skoraj vsi ostali navdušili, da bi se jim pridružili.

Pohod do Male Štange

Prav tole pot smo danes prehodili z učenci naše šole. Ne v 34 sekundah, zanjo smo z vsemi postanki vred potrebovali pet minut manj kot štiri ure. Prehodili smo 11 kilometrov in 350 metrov. In prav vsi smo zmogli.

Med potjo smo zavili k Tinčkovim, kjer smo pojedli malico iz nahrbtnika in se okrepčali z roladami, ki jih je Katja pripravila za nas, nato pa pohiteli mimo Špelčevih do zastavljenega cilja pri Povžarjevih, kjer je Neja pokazala sošolcem svoje živali, pričakal nas je pa tudi prigrizek za lažjo vrnitev v šolo.

Učenci so imeli možnost spoznati, da so vremenski pojavi na pohodu resnično spremenljivi in da je pomembno imeti na sebi in s seboj primerna oblačila in obutev - vsi so se odlično odrezali in imeli s seboj vse potrebno, tako da nikomur ni bilo prevroče v zavetnih legah, niti ga ni zazeblo na predelih, kjer je močno zapihalo. Doživeli smo meglo, pobožalo nas je nekaj sončnih žarkov, hiteli smo v zavetje pred vetrom, no - dežne kapljice pa so prav do zadnjega koraka zdržale v oblakih.